14.04.2010 OKVIRNI.SI - portali za izvedbo naročil po okvirnih sporazumih
11.04.2010 Sprememba veljavne zakonodaje na področju javnega naročanja
08.12.2009 Nova uredba o mejnih vrednostih za uporabo direktiv s področja javnih naročil
| Vprašanje št.1: | Zanima nas ali izpit iz ZUP priznate kot izpolnjevanje pogoja "izpit za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku", kar zahtevate pod točko 11 (v poglavju 9.1 - Pogoji)? |
| Odgovor: | Izpit iz splošnega upravnega postopka ni enakovreden izpitu za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku in ne bo upoštevan kot ustrezen. Zahtevan je izpit na podlagi Uredbe o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (Ur.l. RS, št. 42/2004). |
| Vprašanje št.2: | V delu razpisne dokumentacije (Obrazec P-5, Specifikacije JN 09/312196) so na straneh 8 in 9 navedene zahtevane funkcionalnosti za potrebe redarstva (delovanje na mobilnih napravah). Ali lahko navedete, katere od navedenih zahtev niso podprte s trenutno verzijo programske opreme na mobilnih napravah, ki so v uporabi? |
| Odgovor: | Na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, je objavljen dokument "dodatno_pojasnilo2.doc", v dokumentu je naveden seznam zahtev funkcionalnosti za potrebe redarjev na mobilnih napravah, ki so trenutno v uporabi. Zahteve, ki niso podprte s trenutno verzijo programske opreme, so označene z rdečo barvo. Odgovor na vaše vprašanje se nanaša v navedenem dokumentu. |
| Vprašanje št.3: | Glede na vaš odgovor na vprašanje št.1 sklepamo, da pravosodni izpit, ki je po svoji vsebini obsežnejši od izpita za prekrške in ZUP-a skupaj, zadošča za izpolnjevanje pogoja "izpit za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku". Ali imamo prav? |
| Odgovor: | Skladno s prvim odstavkom 19. člena Uredbe o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku se šteje, da pogoj glede preizkusa znanja po uredbi izpolnjuje oseba, ki ima pravniški državni izpit. Oseba s pravniškim državnim izpitom torej izpolnjuje zahtevani pogoj, podatek o tem se vnese v točko 2.7 obrazca P-2 Prijava. |
| Vprašanje št.4: | V navodilih za izpolnitev obrazca *: Podatki, predračun in podpis ponudbe (Obrazec P-3) omenjate Obrazec P-4 >Splošni del pogodbe , ki pa ga v dosegljivi razpisni dokumentaciji ni. Kje ga je možno pridobiti? |
| Odgovor: | Obrazec P-4, omenjen v navodilih za izpolnitev obrazca P-3, ni sestavni del pogodbe in razpisne dokumentacije. |
| Vprašanje št.5: | Prosim za dodatna pojasnila v zvezi s 3.točko Navodil za izpolnjevanje obrazca*: Podatki, predračun in podpis ponudbe (Obrazec P-3), ki se nanaša na izpolnjevanje tabel v 6.členu: Vsebina pogodbe. V priloženi razpisni dokumentaciji v 6.členu ni nobenih tabel. |
| Odgovor: | Besedilo navodila glede izpolnjevanja neobstoječih tabel štejte za nezapisano. |
| Vprašanje št.6: | Ali se pod "partner" razumejo tudi "podizvajalci". Če so podizvajalci dopuščeni so tudi oni podpisnik pogodbe ali le nosilec? Se ustreznost izpolnjevanja pogojev v razmerju partner-podizvajalec ravno tako sešteva kot v primeru večih partnerjev? |
| Odgovor: | Partner ni podizvajalec. Partner pri poslu bo sopodpisnik pogodbe in kot tak solidarno zavezan za izvedbo posla. Ponudnik s partnerji izkazuje izpolnjevanje posameznih pogojev na način, kot je navedeno pri posameznem pogoju, saj so potem ti partnerji naročniku po pogodbi solidarno zavezani. Naročnik na drugi strani s podizvajalci nima nobenega poslovnega razmerja, zato ga izpolnjevanje pogojev s podizvajalci ne zanima, saj podizvajalca ne more zavezati s pogodbo, mogoče pa so tudi potencialne zlorabe takšnih razmerij. V primeru da želi ponudnik z drugimi gospodarskimi subjekti izkazovati izpolnjevanje pogojev ga mora prijaviti kot partnerja pri skupnem poslu. |
| Vprašanje št.7: | Prosili bi vas za pojasnilo glede referenc ponudnika - pod točko 9.1.8 Navodil ponudnikom je navedeno, da " ponudnik izkaže, da je uspešno izvedel ali uspešno izvaja vsaj en primerljiv referenčni projekt v zadnjih 3 letih od objave razpisa, ki se povezuje z zunanjimi podatkovnimi bazami (referenčni projekt je zaključen projekt ali projekt v izvajanju); šteje se, da se referenčni projekt povezuje z zunanjimi podatkovnimi bazami, če si izmenjuje podatke (bere in/ali zapisuje) podatke iz uradne evidence poljubnega državnega organa ali organa lokalne skupnosti, kot npr. CRP, davčna uprava, carinska uprava, AJPES ipd.<. Sporno sem nam zdi predvsem omejevanje sodelovanja na omenjenem razpisu za tiste ponudnike, ki do sedaj še niso sodelovali z državnimi organi ali organi lokalnih skupnosti, so pa pri svojem delu uspešno implementirali že več projektov, kjer se povezuje z zunanjimi podatkovnimi bazami. Prosimo vas, da še enkrat razmislite o točki 9.1.8, ter kot primerne reference upoštevate tudi tiste, ki niso povezane le z zunanjimi bazami državnih organov ali lokalnih skupnosti, temveč zadovoljijo osnovni pogoj, to je >da, je ponudnik v zadnjih treh letih uspešno izvedel ali uspešno izvaja vsaj en primerljiv referenčni projekt, ki se povezuje z zunanjimi podatkovnimi bazami<. |
| Odgovor: | Pogoj ostaja zapisan kot je. Rešitev, ki jo bo moral izdelati izbrani izvajalec, predvideva povezovanje z več zunanjimi podatkovnimi bazami državnih organov oz. javne uprave (povezava z davčnim informacijskim sistemom, bazo registracije vozil, bazo osebnih podatkov kršiteljev (CRP), zato je za naročnika pomembno, da mu izbrani izvajalec dokaže, da bo (na podlagi preteklih referenc) sposoben izvesti zahtevano naročilo v roku. Na trgu obstaja vrsta IS, ki ta pogoj izpolnjujejo, vsled navedenemu naročnik meni, da pogoj ni neupravičeno diskriminatoren, da je vsebinsko neposredno povezan s predmetom naročila in da je sorazmeren z rešitvijo, ki jo predvideva naročnik. Pogoj lahko ponudnik dokazuje skupaj s partnerji, kot je to navedeno v navodilih ponudnikom. |
| Vprašanje št.8: | Kje in kako je predvidena uporaba črtne kode? |
| Odgovor: | Uporaba črtne kode je namenjena zajemu povratne pošte (vročilnice). Vrnjene vročilnice za to zadolžena oseba prečita s čitalcem črtne kode in podatek o datumu prejema se tako vnese v aplikacijo. Od tega datuma začnejo teči vsi nadaljnji roki. Črtno kodo na vročilnici izpiše izvajalec masovnega tiskanja izhodnih dokumentov (odločb, plačilnih nalogov,...). |
| Vprašanje št.9: | Kje in kako je predvidena uporaba skenogramov? Ali so s tem mišljeni čitalci črtne kode ali kaj drugega? |
| Odgovor: | Izvajalec masovnega tiskanja izhodnih dokumentov preslika (skenira) natisnjene dokumente (odločba, plačilni nalog, ...) in jih v digitalni obliki dostavi naročniku. Temu pravimo skenogrami. Skenogrami se uvozijo v aplikacijo. |
| Vprašanje št.10: | Ali bi lahko dobili primere "ustrezne" dokumentacije, ki naj bi jo izpisovala aplikacija? |
| Odgovor: | Oblika primarnih izhodnih dokumentov je predpisana s predpisi (odločba, plačilni nalog, ...), druga dokumentacija je omenjena v poglavju »Poročila in statistični pregledi«. Natančnejša opredelitev tiskanih dokumentov ni bistvena za izdelavo ponudbe. |
| Vprašanje št.11: | Na kakšen način je predvideno povezovanje s SPISom? |
| Odgovor: | V program SPIS (Lotus notes) proizvajalca SRC se zavedejo prispele vloge za katere zaradi pomanjkljivih podatkov (zadeva neznana, ni številke plačinega naloga oz. ne vemo na kaj se sklicuje pošiljatelj vloge) še ni znano na kateri prekršek se nanašajo. Ko se ugotovi na kateri prekršek se določena zadeva nanaša, je potrebno celotno zadevo (podatki o zadevi, datum, ime in priimek, ...) prenesti v novo aplikacijo za prekrškovna organa. V SPIS-u se nato zadeva zaključi in postopek se nadalje vodi v novi aplikaciji. |
| Vprašanje št.12: | Kako naj bi nastajala poročila o realizaciji letnega načrta (letni načrt ni predviden sestavni del aplikacije)? |
| Odgovor: | Na podlagi podatkov iz aplikacije prekrškovni organ se bo lahko preverilo ali zasledujemo sprejeti letni načrt dela Mestnega redarstva (napr. št. ukrepov, lisic, pajkov, lokacije ukrepanja itd.) in Inšpektorata. Poročila o realizaciji letnega načrta se bodo pripravljala ročno, vendar na osnovi poročil o realizaciji, ki jih mora vsebovati nova aplikacija. |
| Vprašanje št.13: | Kaj je mišljeno pod "zamrznitev baze na določen dan"? |
| Odgovor: | »Zamrznitev« pomeni, da se v statističnih pregledih podatki za nazaj ne spreminjajo (npr. število odprtih terjatev na določen dan v preteklosti mora biti pri vsakokratnem vpogledu enako, čeprav je globa med tem že bila plačana). Enako tako se za nazaj ne sme spreminjati npr. število in vrsta prekrškov. Praktično to pomeni, da se podatki po določenem obdobju »zbiranja« ne smejo več spreminjati oz. popravljati za nazaj. |
| Vprašanje št.14: | Kaj je mišljeno za B2B funkcionalnosti v zahtevi "rešitev mora biti odprta za B2B"? |
| Odgovor: | Rešitev mora biti povezljiva z drugimi sistemi z uporabo spletnih storitev ali naprednejše tehnologije. Ta način povezovanja se v prihodnosti predvideva za povezovanje z rešitvami kot je finančno računovodski sistem in podobno. |
| Vprašanje št.15: | Ali se šteje branje podatkov iz javne podatkovne baze pri Banki Slovenije za ustrezno referenco pod točko 9.1.8? |
| Odgovor: | Glede na dikcijo pogoja branje iz javne podatkovne baze ustreza definiciji povezovanja z zunanjimi podatkovnimi bazami. |
| Vprašanje št.16: | Kot potencialnega ponudnika nas zanima ali moramo v primeru, da en referenčni projekt izpolnjuje pogoje za več referenc, vsako referenco potrditi posebej, torej z vpisom podatkov v Obrazec P-2 "Prijava", točka 1.3 Reference za vsak pogoj posebej ali lahko izpolnjevanje več pogojev navedemo v eno referenco. |
| Odgovor: | Zadošča, da se navede ena referenca, pri čemer naj ponudnik v točki 1.3 obrazca P-2 v opisu posla opiše in navede, na izpolnjevanje katerega pogoja referenca nanaša (npr. pogoj 9.1.5, 9.1.6 itd.). Ponudnik lahko navedbo pogoja, na katerega se posamezna referenca nanaša, namesto tega navede tudi v polju "Referenca za sklop". Tako bo naročnik lažje preverjal izpolnjevanje posameznega pogoja. |
| Vprašanje št.17: | ponovno vam zastavljamo vprašanje. glede na to, da imate že obstoječ sistem, bi nam pri temeljiti pripravi predračuna zelo pomagalo, če bi ga videli. ali je ogled možen in kdaj? |
| Odgovor: | Možen je ogled sistema po predhodni najavi. |
| Vprašanje št.18: | V kakšnem okviru lahko naročnik pravice intelektualne lastnine prenaša naprej na tretje osebe? |
| Odgovor: | V primeru osnovne ponudbe naročnik financira celotno rešitev in so pravice prenašanja intelektualne lastnine neomejene. Eden bistvenih namenov tovrstnega odkupa avtorskih pravic je, da jo lahko neomejeno prenaša v okviru organizacije, enot, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je (npr. javnih podjetij, pokrajine, katerih član bi postal naročnik ipd.). Po prenehanju pogodbe mora imeti naročnik pravico neomejeno razpolagati z rešitvijo (izvorno in izvršno kodo) za potrebe izvajanja novega razpisa in pridobitve eventuelnega novega izvajalca za področje vzdrževanje/nadgradnje te rešitve (da ni kakorkoli ekskluzivno vezan na avtorja rešitve). V primeru variantne ponudbe pogodba zajema neomejen prenos v okviru organizacije, enot, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je (npr. javnih podjetij, pokrajine, katerih član bi postal naročnik ipd.). Po prenehanju pogodbe naročnik nima pravice razpolaganja z rešitvijo za dele rešitve, ki niso izdelani/razviti posebej zanj in jih ni v celoti naročil in financiral. |
| Vprašanje št.19: | V kakšnem okviru oz. v katerih okoliščinah lahko naročnik izvajalcu ne dovoli, da ta produkt delno ali v celoti trži naprej, saj se ta določba ne ujema s konceptom neizključne avtorske pravice, ki jo pridobi naročnik? |
| Odgovor: | Pogodba zahteva soglasje naročnika za trženje delov aplikacije, ki so ustvarjene s soavtorstvom (torej bi bil naročnik soavtor rešitve). V takem primeru stranki dogovorita način uporabe z dogovorom. V primeru da je rešitev ali del v celoti avtorsko delo izvajalca naročniku pripadajo neizključne avtorske pravice, kar pomeni, da lahko izvajalec isto rešitev ali del rešitve prosto trži (naročnik pa jo lahko uporablja, prenaša in trži v okviru, kot je to navedeno v prejšnjem odgovoru). |
| Vprašanje št.20: | V primeru, da ponudnik izdela samo del avtorskega dela na podlagi specifikacij naročnika, za osnovo pa uporabi svojo izdelano rešitev, ki je ponudnikovo avtorsko delo, kaj zapade pod režim prenosljive pravice uporabe avtorskega dela? |
| Odgovor: | V odvisnosti od osnovne ali variantne ponudbe je za naročnika prenosljiva pravica uporabe celotnega dela, v okvirih kot je navedeno v prejšnjem odgovoru. Kot izhaja iz prejšnjega pojasnila lahko ponudnik prosto trži rešitev, če je njegovo avtorsko delo, v delu, ki je izdelana v soavtorstvu pa od naročnika potrebuje soglasje. |
| Vprašanje št.21: | Dodatno pojasnilo k odgovoru št. 17: |
| Odgovor: | Za ogled sistema se lahko predhodno dogovorite z kontaktno osebo g. Anton Vozel, tel: 306 16 21, e-mail anton.vozel@ljubljana.si in se dogovorite za ogled sistema. |
| Vprašanje št.22: | Pri točki III.2) POGOJI ZA SODELOVANJE je v točki 9 (Pogoj v primeru variantne ponudbe) navedeno, da mora ponujena rešitev biti v uporabi vsaj pri enem naročniku, ki po funkciji opravlja enako nalogo kot naročnikov uporabnik in pri tem navaja zgolj občinsko ali mestno redarstvo. Ali se lahko na istem sklopu kot referenca navede delujoča rešitev na največjem inšpektoratu v RS glede na obseg uporabnikov (cca. 100) in pokrivanje različnih zakonskih vsebin. Namreč v kodnem delu rešitve na navedenem inšpektoratu so pokriti vsi postopki upravnega in prekrškovnega postopka (funkcionalnosti navedene rešitve soupadajo s funkcijami navedenimi oz. zahtevanimi v Specifikacijah vašega razpisa), medtem ko se posamezne specifike uporabljanih dokumentov in postopkov lahko nastavijo uporabniško. Prav tako ima navedena rešitev realizirane in delujoče povezave na zunanje podatkovne strukture (CRP, AJPES, DURS, UJP,…). Iz navedenih razlogov menimo, da je namen, ki ga zasleduje pogoj pod točko 9 v primeru navedene referenčne rešitve izpolnjen. |
| Odgovor: | Referenca kot ste jo opisali ustreza definiciji naročnikovega uporabnika. |